Z naftnimi prihodki do dveh nukleark in svetle prihodnosti

Z novo energetsko, prometno in drugo infrastrukturo ter s presežki elektrike bo z mineralnimi rudninami bogati Kazahstan postal manj odvisen od fosilnih goriv in precej bolj zanimiv za tuje vlagatelje, je prepričan predsednik Kasim Žomart Tokajev. Predsednik je v nedavnem nagovoru ljudstvu ob 35. obletnici neodvisnosti Kazahstana predstavil načrte za pospešitev gradnje jedrskih elektrarn, širitev prometnih poti med Kitajsko in Evropo ter ustanovitev posebnega sodišča za vlagatelje v novem mestu Alatau.

Država bo postala velikansko gradbišče
Kazahstan, ki je po površini svojega ozemlja 135-krat večji od Slovenije, ima pa le 21 milijonov prebivalcev, bo po napovedih Tokajeva v prihodnjem letu postal velikansko gradbišče. Leto 2027 so razglasili za leto obsežnih gradenj: začel se bo vsedržavni program gradnje novih cest, letališč, železniške infrastrukture in drugih javnih objektov.

Za ta namen bo vlada do konca leta 2029 iz Nacionalnega sklada namenila približno 6,5 bilijona tengejev (13 milijard evrov). Nacionalni sklad v Kazahstanu se polni s prihodki od prodaje nafte in plina. Program gradnje poleg prometne in energetske infrastrukture vključuje še gradnjo približno 70 zdravstvenih ustanov ter približno 50 izobraževalnih, športnih in kulturnih objektov. Predvidena je tudi razširitev dostopa do plina in čiste pitne vode v slabše oskrbljenih predelih.

Tokajev je pojasnil, da bodo javna sredstva v tem ambicioznem programu namenjena privabljanju zasebnih naložb in ne bodo namenjena financiranju celotnega programa gradnje.

Agresiven načrt porabe sredstev iz Nacionalnega sklada postavlja vprašanja o ravnanju z naftnimi prihodki Kazahstana. Namen tega sklada je, da ščiti gospodarstvo pred nihanji cen surovin, vendar njegova sredstva redno usmerjajo v pokrivanje proračunskih potreb. Tokajev je dejal, da mora Kazahstan uravnotežiti ohranjanje finančnih rezerv za prihodnje generacije z vlaganji v sodobno infrastrukturo. Poudaril je, da mora javna poraba zagotavljati gospodarske in socialne donosnosti.

Urana imajo dovolj, zgradili bodo dve nuklearni elektrarni
Tokajev je v svojem nagovoru ljudstvu priznal, da proizvodnja električne energije v Kazahstanu ne sledi potrebam rastočega gospodarstva v trenutku, ko si država prizadeva za širitev industrije in gradnjo podatkovnih centrov. Po podatkih nacionalnega operaterja prenosnega omrežja KEGOC je Kazahstan lani proizvedel 123,1 milijarde kilovatnih ur električne energije, poraba pa je znašala 124,6 milijarde. Primanjkljaj so morali pokrivati z uvozom.

Do leta 2029 nameravajo doseči trajen presežek proizvodnje električne energije v primerjavi z domačo porabo, je napovedal Tokajev in pri tem okrcal dosedanjo dolgoletno prakso nakupa drage elektrike od sosednjih držav v zimskih konicah porabe in njenega vračanja po precej nižjih cenah poleti.

Da bi dosegli svoj cilj za leto 2029, bo moral Kazahstan zgraditi nove elektrarne in posodobiti dosedanje objekte, skupaj z nadaljnjim razvojem termoelektrarn na premog bodo vlagali v obnovljive vire, predvsem v sončno energijo.

Predsednik je napovedal še, da bi se gradnja jedrske elektrarne Balkhash ob istoimenskem jezeru z rusko jedrsko korporacijo Rusatom lahko začela leta 2027. Prav tako je napovedal pospešek priprav na sklenitev sporazuma za gradnjo druge jedrske elektrarne Moyynkum s kitajsko družbo China National Nuclear Corporation. Ker prva elektrarna ne bo začela obratovati pred letom 2034, druga pa ne pred letom 2050, bo morala država svojo preskrbo z elektriko do takrat reševati s premogom in obnovljivimi viri.

Kazahstan je sicer največji svetovni proizvajalec naravnega urana, a bodo za uresničevanje jedrskih ambicij države nujni tudi tuja tehnologija in usposobljeni strokovnjaki. Tokajev je zato predlagal ustanovitev nacionalnih strateških zalog urana, ki bi zagotovile dolgoročno preskrbo načrtovanih jedrskih elektrarn v državi.

Nove prometne poti med Kitajsko in Evropo
Obsežen načrt prenove države veliko pozornosti namenja krepitvi vloge Kazahstana pri prevozu tovora med Kitajsko in Evropo. Železniška proga Bakhty–Ajaguz v vzhodnem Kazahstanu 2, ki so jo začeli graditi konec leta 2023 in je dolga 272 kilometrov, bo predvidoma odprta prihodnje leto. Zgolj ta proga naj bi po načrtih povečala letno zmogljivost železniškega tovornega prometa med državama s približno 28 milijonov ton na 48 milijonov ton. Drugi pomembni projekt je približno 800 kilometrov dolga cesta Aral–Kaspij, ki so jo začeli graditi avgusta letos. Ta cesta bo skrajšala kopensko tovorno pot med Kitajsko in Evropo za približno tisoč kilometrov, dobavne roke pa naj bi po uradnih projekcijah skrajšala za tri dni.

»Ranljivost pomorskih poti je prevesila strateški pomen kopenskih prometnih koridorjev. Kazahstan mora to zgodovinsko priložnost izkoristiti v praksi in postati vodilno logistično vozlišče v Evraziji,« je dejal predsednik Tokajev.

Novo mesto s posebnim pravnim režimom
Hkrati z dogajanjem v državi bo potekala tudi vzpostavitev ločenega pravnega sistema v Alatauu, razvijajočem se mestu v bližini Almatija, ki že zdaj deluje v posebnem pravnem režimu, da bi s tem privabili čim več tujih naložb.

Gospodarske spore bi v tem mestu obravnavalo posebno investicijsko sodišče, zasnovano po vzoru anglosaškega prava, ločeno civilno sodišče pa bi reševalo druge zadeve, ki izhajajo iz posebnih pravnih ureditev v mestu.

Kazahstan že ima sodišče, ki temelji na anglosaškem pravu, v okviru Astanskega mednarodnega finančnega centra (AIFC), ki deluje neodvisno od nacionalnega sodnega sistema. Predlagani sodišči v Alatauju pa bi zagotovili podoben okvir, namenjen posebej podjetjem, ki poslujejo v okviru posebnega pravnega režima mesta.